Tsela ya go Kaonafatša Mabokgoni a Gago a go Bala le go Ngwala ka Datha

Na o tseba go bala le go ngwala ka data? Tsela e bonolo ya go tseba ke go ipotšiša ge e ba o tseba go hwetša, go sekaseka le go abelana tshedimošo ya boleng. Ge e ba o sa dire bjalo, o swanetše go ithuta kamoo.

Ditaba tše dibotse ke gore tshepedišo e bonolo, le ge o se motho wa dinomoro. Se ke seo o swanetšego go se dira go kaonafatša mabokgoni a gago a go bala le go ngwala ka data.

Go Bala le go Ngwala ka Datha ke Eng?

Go bala le go ngwala ga datha ke bokgoni bja go hlatholla le go dirišana le tshedimošo ka tsela ye e nago le mohola. O šoma le, o dira ditiro go yona, gomme o ntšha ditemogo go yona. Go swana le go bala le go ngwala ka mehla, go na le maemo a mantši a bokgoni, go tloga go a motheo go ya go a bokgoni. Ka mantšu a mangwe, ga go nyakege gore o be setsebi sa lefapha leo gore o bontšhe kwešišo e lekanego.

Go bala le go ngwala ga data mo go fokolago ke eng? Ke go se kgone go hlatholla, go dirišana le go kwešiša tshedimošo. Ge e ba o šoma ka ofising goba lefelong la taolo, sekgoba se sa bokgoni se ka bonagala e le seo se nyakago thušo ya go hlatholla dikerafo le dipego. O ka ba le bothata bja go hlaola ditemogo tše bohlokwa le lešata. Bonyenyane, o ka katana le go kwešiša ditshekatsheko.

Bakeng sa rekoto, ga se wa swanela go gakantšha go bala le go ngwala ga data le ditshekatsheko. Le ge tshekatsheko ka setegeniki e wela ka fase ga seširo sa go ba yo a tsebago go bala le go ngwala ya data, ke karolo ye nnyane fela ya seo o swanetšego go se tseba. Go ka ganetšwa gore go utolla dipaterone goba ditswalano ke selo se se nago le mohola kudu seo o ka se dirago ka dataset, eupša ga se sona feela.

Ga se wa swanela go ikwa o nolega moko ge e ba o se wa tseba data go fihla ga bjale. Taba ke gore, gaešita le ditsebi tša maemo a godimo tša lehono ga di bjalo. Fela seripa sa balaodi ba C-suite ba ikwa ba itshepa ka mabokgoni a bona a go bala le go ngwala ka data, ka 45% e dumela gore ba tšea diphetho tše di theilwego godimo ga maikutlo a mala go e na le dintlha.

Mabokgoni a go Tseba go Bala le go Ngwala ke Datha?

Le ge mabokgoni a mantši a go bala le go ngwala a data a le gona, o hloka fela a sego kae go thoma leeto la gago la thuto. Go tseba dilo tša motheo gabotse go go thuša go aga motheo o tiilego wa tsebo.

1. Go Nagana ka Bohlokwa

Go nagana gabotse go ka ganetšwa gore ke e nngwe ya bokgoni bjo bohlokwa kudu ka gobane go fo ba le ya data e ntši kudu yeo e phaphametšego go dikologa, yeo bontši bja yona e sa nepagalago, e fetilwego ke nako goba e sa rego selo. Go tseba gore ke dipotšišo dife tšeo o swanetšego go di botšiša go ka go thuša go bona ge e ba o nyaka go diriša mothopo, go šupa wepesaete goba go dira ditiro go dataset.

2. Tharollo ya Mathata

Ka dinako tše dingwe, ya data ga se ya felela goba e hlakahlakane - ga se ka mehla e tsenago ka gare ga dispreadsheet ka bothakga. Mabokgoni a go rarolla mathata a ka go thuša go dira gore dimetriki tšeo di šome. Le ge o tla swanelwa ke go ithekga ka dipalo gantši, ga go nyakege gore o phala ka moka thutong yeo. Ga go nyakege le gore o tsebe go dira dipalo.

Gantši kudu, go tseba kamoo o ka fihlelelago karabo go lekane. E re o leka go hwetša gore palo e tee e oketšegile bokae ge nako e dutše e e-ya go bona kgolo. Go e na le go swara formula ka hlogo, o be o tla fo diriša sebaleledi sa phetogo ya phesente. Go batamela mathata ka boitlhamelo go ka go thuša go dirišana le datha ka mo go nago le mohola.

3. Poledišano

Poledišano ke ye nngwe ya mabokgoni a bohlokwa kudu ao o swanetšego go ithutwa ka gobane dikhwetšo ka moka tše di nago le mohola di a hlahlobja le go boeletšwa. Ditshepetšo tše di ka go thuša go lemoga diphošo le go utolla dibaka. Mošomong, go lebelela tshedimošo bjalo ka mothopo wo o abelanwago ya tirišano le kgokagano.

4. Go bona dilo ka leihlo la kgopolo

Go bona dilo ka leihlo la kgopolo go swana le poledišano ka gore go go thuša go fetišetša ntlha ya gago. Phapano ye bohlokwa ke gore o etiša pele go anega dikanegelo. Dikerafo, ditšhate, le ditafola di dira gore dimetriki tše di sa hlakahlakanego di kgahliše kudu. Gape di dira gore dihlogo tše di raraganego di kwešiše gabonolo — dipalo di bonala e le tša nnete kudu ge di felegetšwa ke diswantšho tše di nago le tshedimošo.

Ke ka lebaka la eng go Bala le go Ngwala ka Datha go le Bohlokwa

Go bala le go ngwala ga data ga se lereo leo o kopanago le lona letšatši le letšatši, ka fao e ka bonagala e se bohlokwa. Ge e le gabotse, o ka e tšea e le bokgoni bja bophelo ka ge o dirišana le tsebišo letšatši ka moka, letšatši le lengwe le le lengwe. Ditšhelete tša ditirelo, dipego tša ditaba, dileibole tša metswako, ditekanyo tša dihlare, dinyakišišo tša Inthaneteng le ditšhišinyo tša ditšweletšwa ke mehlala e mebotse. O ka ba wa bala dipego le go šoma di-spreadsheet mošomong.

Mabokgoni a a ka go go thuša go kwešiša lefase gakaone ka gobane o phela mehleng ya dijithale. Gaešita le ge o sa lemoge, o monya data ya boleng letšatši le letšatši. Go tseba go e hlatholla, go e sekaseka le go e hlaloša go ka go thuša go fetoša dipalo tšeo di bonagalago di se na morero gore e be ditemogo tše di nago le morero. O ithuta kamoo o ka hlagolelago dingangišano, go latela mošomong le go bona tsebišo e fošagetšego gakaone.

Se se kgahlišago ke gore go ba le mabokgoni a go bala le go ngwala ya data le gona go dira gore go be bonolo go sepedišana le ditshekamelo tša moragorago tša theknolotši. O hloka kwešišo ye e tiilego gore o tsenele ditshekamelo tša go swana le bohlale bja maitirelo le Inthanete ya Dilo. Go lemoga bohlokwa bja go hwetša methopo, go hlwekiša dataset le ditshekatsheko go ya kgole.

Go bolela nnete, go ba yo a tsebago data go bohlokwa ka gobane go na le tshedimošo ye ntši kudu. Ditsebi di akanyetša palomoka ya tšhelete yeo e hlotšwego, yeo e kopišitšwego le go jewa e tla ya go 180 zettabytes ka 2025 - e 180% keketseho ka lilemo tse hlano feela. Go tseba seo se dirago gore dimetriki di be le mohola, di nepagetše le go tshepagala go bohlokwa.

Seo o Swanetšego go se Kwešiša ka Datha

Pele o ka ba yo a tsebago go bala le go ngwala ya data, go na le dilo tše mmalwa tša motheo tšeo o swanetšego go di kwešiša.

Kamoo e Šomago ka Gona

Go na le mehuta ye mentši ya datha, go akaretšwa disete tša datha, ditokomane tša mmele, dithuto, dipolokelo tša tshedimošo le direkhoto. Ka motheo lona ka ho fetisisa, e arotsoe ka dihlopha tse peli - boleng kapa boleng. Go sa šetšwe gore o diriša dinomoro goba ditlhalošo, o šoma ka tshedimošo.

Saense ya data, data gantši e hlalošwa bjalo ka yeo e rulagantšwego goba yeo e sa rulaganywago. Ya pele e tsena gabotse ka gare ga ditafola tša spreadsheet, gantši e na le dinomoro, matšatšikgwedi goba mantšu. Ya mafelelo e messier. E ka ba dipolelo tša ditaba tša leago, dikotwana tša go theeletšwa, di-imeile, dibidio goba ditokomane.

Moo E Yago gona

Gantši o swanetše go kgoboketša datha go ntšha dipoelo dife goba dife tše di nago le mohola. Le ge ditone tša tshedimošo di hwetšagala inthaneteng, e ka no se be ya morago bjale, ye e nepagetšego goba ye e lebanyago ka mo go lekanego gore e be le mohola go wena. Methopo ye e tlwaelegilego ke dinyakišišo, direkhoto, dithuto le ditshekatsheko.

Mengwagasomeng ye mmalwa ye e fetilego, tshedimošo gantši e be e le ya mmele — batho ba be ba boloka direkhoto ka dikhabetheng tša go faela le ditokomane ka gare ga dipuku tša dipuku. Bjale, mo e nyakilego go ba selo se sengwe le se sengwe se bolokilwe ka dijithale go di-hard drive goba se bolokwa ka lerung bakeng sa phihlelelo ya kgole.

Seo E se Dirago

O ka dira go gontši go dataset, go akaretšwa tshepedišo, tshekatsheko le go ntšha temogo. Dikgetse tše tša tšhomišo mohlomongwe ke lebaka le legolo leo ka lona mongmošomo wa gago a kgoboketšago tshedimošo, ntle le ge e le setheo sa tlhokomelo ya ditšhelete goba sa maphelo gomme di swanetše go dira bjalo ka molao.

Pele o ka dira selo le ge e le sefe ka ya data, o swanetše go e hlwekiša, yeo e akaretšago go fediša dilo tše di sa tlwaelegago, go tlatša mašemo ao a hlaelelago le go fetoša dipalo le ge e le dife tšeo di fošagetšego. Ke tshepedišo ye telele. Go ya ka nyakišišo e nngwe, bo-rathutamahlale ba data ka go lokišetša le go hlwekiša.

Tsela ya go ba yo a tsebago go bala le go ngwala data

O swanetše go ya kae go kaonafatša go bala le go ngwala ga gago ga data? Go tloga ba re mongmošomo wa bona o file dithuto tša tlwaetšo ya data, go ka no se be le menyetla e mentši mošomong. Ka mahlatse, ga o hloke dithuto tšeo di hlalošitšwego e sa le pele go hlabolla mabokgoni a motheo. Tsela e kaone ya go ithuta ke go itlwaetša — le ge o se na maitemogelo.

Nagana ka go hwetša dataset inthaneteng gore o itlwaetše go yona. Ge e ba o sa tsebe gore o diriše eng, leka boemo bja leratadima. E dira gore go be le mokgwa o mobotse ka gobane ka mehla go na le dipolelelopele tša morago bjale, tše di nepagetšego. Mathomong, pakane ya gago e swanetše go ba go sekaseka dinomoro tše tala go kgonthiša gore o kwešiša seo se lego ka pele ga gago. Ka morago ga moo, o ka fetogela go hlwekiša, go dira tshekatsheko le go ntšha ditemogo.

Hlahloba gore ke dipotšišo dife tšeo o nyakago go di botšiša. Na phetogo go tloga letšatšing la pele go ya go la mafelelo e bohlokwa? Ke diphesente dife tša matšatši tšeo di bego di apešitšwe ke maru? Ge e ba o ikwa o nyaka go tšea dilo kgato go ya pele, leka go sekaseka di-dataset tše pedi ka nako e tee — e nngwe e mabapi le boemo bja leratadima gomme e nngwe e mabapi le bao ba yago lebopong. Na tšhupamabaka ya ultraviolet e kgoma kamoo lebopong le swaregilego ka gona?

Le ge mohlala woo o ka bonagala o nolofaditšwe ka mo go feteletšego, tshekatsheko gantši e bjalo. Go sa šetšwe gore o leka go ntšha ditemogo ka ga go boloka bašomi, ditshenyagalelo tša didirišwa tša go aga, bofora bja go bušetša morago goba mmaraka wa dintlo, o ka utolla dipaterone ka go botšiša dipotšišo tše di otlologilego le go tsenya dinomoro ka gare ga difomula tše di nepagetšego.

Mokgwa wa gago ga se wa fela ge o tšweletša dikhwetšo tša gago. Ka nako yeo, o tšwela pele go bona dilo ka leihlo la kgopolo. Tsela ye kaone ya go ba kaone go bala dikerafo le ditafola ke go itirela ya gago. Ka tsela ye, o tla tlwaela dilo tša motheo, e lego seo se go dumelelago go lemoga ka pela dika tšeo di abelanwago tša seswantšho ge motho yo mongwe a tšweletša tsebišo.

Go itira gore o be le Data Literate

O ka se kaonafatše mabokgoni a gago a go bala le go ngwala ka data bošego bjo tee. Lega go le bjalo, gaešita le ge go bonagala e tla ja nako, ga go nyakege gore e be e raraganego. Go dira gore tshepedišo e be e thabišago kudu, šoma ka tsebišo yeo e go kgahlišago. Go na le dipaterone, ditshekamelo le ditemogo tšeo di swanetšego go utollwa ka intastering ye nngwe le ye nngwe, gomme go na le lehumo la tshedimošo inthaneteng mahala.